Alle lieferbaren Bücher - alle Angebote vergleichen
ISBN: 9789616717953
Bester Preis: € 8,50 (vom 28.02.2017)1
Otročjost (2013)
NWISBN: 9789616717953 bzw. 9616717952, Sprache unbekannt, Lud Literatura, neu.
Lieferung aus: Niederlande, Direct beschikbaar.
bol.com.
Spomin je luknjičav, domišljija pa izbirčna, tako da ni vedno mogoče ustreči obema. In otroštvo je lepo, vsaj tako ga vidimo, ko skozi slamice v soku pogledujemo v njegovo daljno preteklost in sanjarimo. To je čas brez skrbi in čas, ko se komaj učimo omejitev. In vendar verjamem, da luknjičavi spomin v zadevah otroštva nima najpomembnejše vloge. Preprosto vse lahko pozabimo in si izmislimo na novo, posebej če je bilo naše otroštvo, kot se reče, srečno. In samo pod pogojem, da verjamemo, da je bi... Spomin je luknjičav, domišljija pa izbirčna, tako da ni vedno mogoče ustreči obema. In otroštvo je lepo, vsaj tako ga vidimo, ko skozi slamice v soku pogledujemo v njegovo daljno preteklost in sanjarimo. To je čas brez skrbi in čas, ko se komaj učimo omejitev. In vendar verjamem, da luknjičavi spomin v zadevah otroštva nima najpomembnejše vloge. Preprosto vse lahko pozabimo in si izmislimo na novo, posebej če je bilo naše otroštvo, kot se reče, srečno. In samo pod pogojem, da verjamemo, da je bilo naše otroštvo srečno, lahko sploh začnemo raziskovati njegov bistveni del. To je otročjost. Otročjost je bistvena prvina otroškosti, nekakšna podstat, vodilo, nekakšen temelj. Brez otročjosti ni in ne more biti srečnega otroštva. In otročjost je, če gremo še dlje, tudi temelj za vsakršno življenjsko srečo. Merilo našega zadovoljstva sledi naslednji formuli: Zadovoljni smo toliko, kolikor otročjosti doživimo v času, ki je njeno naravno obdobje, to je v času otroštva. In potem: kolikor je uspemo prenesti s sabo v naslednji čas, ki je tako imenovana odraslost. Razprava o otročjosti je lahko povsem kratka, saj o njej ni kaj razpravljati. Lahko pa je tudi zelo dolga, že skoraj razvlečena, saj sta otroštvo in z njim otročjost neizčrpen vir zgod in izmišljije. Kaj je torej otročjost? Ali, če hočete, kaj je moja otročjost? Je to res nekaj slabega, s čimer se nimam kaj hvaliti in ponašati; skrajno neresno, komaj omembe vredno stanje? Bržkone le stranpot značaja, s katero še najlaže opravi ignorantska pripomba ali slabšalna oznaka, že skoraj psovka? Sta pobeg k otroškosti in zatekanje v otročjost upravičena samo takrat, ko odpovedo vsi drugi argumenti? Je otročjost v resnici nekaj nedopustnega in ob-žalovanja vrednega? Ali pa je namerno zatekanje v razposajeno infantilnost lahko celo kaznivo dejanje, ki mora biti sankcionirano z isto mero, kot jo uveljavlja? Skratka. V zadevi otročjost se postavlja več vprašanj kot odgovorov, zato se čutim dolžnega, da jo podrobneje raziščem.Taal: sl;Formaat: ePub met kopieerbeveiliging (DRM) van Adobe;Kopieerrechten: Het kopiëren van (delen van) de pagina's is niet toegestaan ;Geschikt voor: Alle e-readers geschikt voor ebooks in ePub formaat. Tablet of smartphone voorzien van een app zoals de bol.com Kobo app.;Verschijningsdatum: november 2013;ISBN10: 9616717952;ISBN13: 9789616717953; Ebook | 2013.
bol.com.
Spomin je luknjičav, domišljija pa izbirčna, tako da ni vedno mogoče ustreči obema. In otroštvo je lepo, vsaj tako ga vidimo, ko skozi slamice v soku pogledujemo v njegovo daljno preteklost in sanjarimo. To je čas brez skrbi in čas, ko se komaj učimo omejitev. In vendar verjamem, da luknjičavi spomin v zadevah otroštva nima najpomembnejše vloge. Preprosto vse lahko pozabimo in si izmislimo na novo, posebej če je bilo naše otroštvo, kot se reče, srečno. In samo pod pogojem, da verjamemo, da je bi... Spomin je luknjičav, domišljija pa izbirčna, tako da ni vedno mogoče ustreči obema. In otroštvo je lepo, vsaj tako ga vidimo, ko skozi slamice v soku pogledujemo v njegovo daljno preteklost in sanjarimo. To je čas brez skrbi in čas, ko se komaj učimo omejitev. In vendar verjamem, da luknjičavi spomin v zadevah otroštva nima najpomembnejše vloge. Preprosto vse lahko pozabimo in si izmislimo na novo, posebej če je bilo naše otroštvo, kot se reče, srečno. In samo pod pogojem, da verjamemo, da je bilo naše otroštvo srečno, lahko sploh začnemo raziskovati njegov bistveni del. To je otročjost. Otročjost je bistvena prvina otroškosti, nekakšna podstat, vodilo, nekakšen temelj. Brez otročjosti ni in ne more biti srečnega otroštva. In otročjost je, če gremo še dlje, tudi temelj za vsakršno življenjsko srečo. Merilo našega zadovoljstva sledi naslednji formuli: Zadovoljni smo toliko, kolikor otročjosti doživimo v času, ki je njeno naravno obdobje, to je v času otroštva. In potem: kolikor je uspemo prenesti s sabo v naslednji čas, ki je tako imenovana odraslost. Razprava o otročjosti je lahko povsem kratka, saj o njej ni kaj razpravljati. Lahko pa je tudi zelo dolga, že skoraj razvlečena, saj sta otroštvo in z njim otročjost neizčrpen vir zgod in izmišljije. Kaj je torej otročjost? Ali, če hočete, kaj je moja otročjost? Je to res nekaj slabega, s čimer se nimam kaj hvaliti in ponašati; skrajno neresno, komaj omembe vredno stanje? Bržkone le stranpot značaja, s katero še najlaže opravi ignorantska pripomba ali slabšalna oznaka, že skoraj psovka? Sta pobeg k otroškosti in zatekanje v otročjost upravičena samo takrat, ko odpovedo vsi drugi argumenti? Je otročjost v resnici nekaj nedopustnega in ob-žalovanja vrednega? Ali pa je namerno zatekanje v razposajeno infantilnost lahko celo kaznivo dejanje, ki mora biti sankcionirano z isto mero, kot jo uveljavlja? Skratka. V zadevi otročjost se postavlja več vprašanj kot odgovorov, zato se čutim dolžnega, da jo podrobneje raziščem.Taal: sl;Formaat: ePub met kopieerbeveiliging (DRM) van Adobe;Kopieerrechten: Het kopiëren van (delen van) de pagina's is niet toegestaan ;Geschikt voor: Alle e-readers geschikt voor ebooks in ePub formaat. Tablet of smartphone voorzien van een app zoals de bol.com Kobo app.;Verschijningsdatum: november 2013;ISBN10: 9616717952;ISBN13: 9789616717953; Ebook | 2013.
2
Otrocjost (2013)
NW EB DLISBN: 9789616717953 bzw. 9616717952, Sprache unbekannt, LUD Literatura, LUD Literatura, LUD Literatura, neu, E-Book, elektronischer Download.
Lieferung aus: Brasilien, in-stock.
Spomin je luknjicav, domisljija pa izbircna, tako da ni vedno mogoce ustreci obema. In otrostvo je lepo, vsaj tako ga vidimo, ko skozi slamice v soku pogledujemo v njegovo daljno preteklost in sanjarimo. To je cas brez skrbi in cas, ko se komaj ucimo omejitev. In vendar verjamem, da luknjicavi spomin v zadevah otrostva nima najpomembnejse vloge. Preprosto vse lahko pozabimo in si izmislimo na novo, posebej ce je bilo nase otrostvo, kot se rece, srecno. In samo pod pogojem, da verjamemo, da je bilo nase otrostvo srecno, lahko sploh zacnemo raziskovati njegov bistveni del. To je otrocjost. Otrocjost je bistvena prvina otroskosti, nekaksna podstat, vodilo, nekaksen temelj. Brez otrocjosti ni in ne more biti srecnega otrostva. In otrocjost je, ce gremo se dlje, tudi temelj za vsakrsno zivljenjsko sreco. Merilo nasega zadovoljstva sledi naslednji formuli: Zadovoljni smo toliko, kolikor otrocjosti dozivimo v casu, ki je njeno naravno obdobje, to je v casu otrostva. In potem: kolikor je uspemo prenesti s sabo v naslednji cas, ki je tako imenovana odraslost. Razprava o otrocjosti je lahko povsem kratka, saj o njej ni kaj razpravljati. Lahko pa je tudi zelo dolga, ze skoraj razvlecena, saj sta otrostvo in z njim otrocjost neizcrpen vir zgod in izmisljije. Kaj je torej otrocjost? Ali, ce hocete, kaj je moja otrocjost? Je to res nekaj slabega, s cimer se nimam kaj hvaliti in ponasati; skrajno neresno, komaj omembe vredno stanje? Brzkone le stranpot znacaja, s katero se najlaze opravi ignorantska pripomba ali slabsalna oznaka, ze skoraj psovka? Sta pobeg k otroskosti in zatekanje v otrocjost upravicena samo takrat, ko odpovedo vsi drugi argumenti? Je otrocjost v resnici nekaj nedopustnega in ob-zalovanja vrednega? Ali pa je namerno zatekanje v razposajeno infantilnost lahko celo kaznivo dejanje, ki mora biti sankcionirano z isto mero, kot jo uveljavlja? Skratka. V zadevi otrocjost se postavlja vec vprasanj kot odgovorov, zato se cutim dolznega, da jo podrobneje raziscem.
Spomin je luknjicav, domisljija pa izbircna, tako da ni vedno mogoce ustreci obema. In otrostvo je lepo, vsaj tako ga vidimo, ko skozi slamice v soku pogledujemo v njegovo daljno preteklost in sanjarimo. To je cas brez skrbi in cas, ko se komaj ucimo omejitev. In vendar verjamem, da luknjicavi spomin v zadevah otrostva nima najpomembnejse vloge. Preprosto vse lahko pozabimo in si izmislimo na novo, posebej ce je bilo nase otrostvo, kot se rece, srecno. In samo pod pogojem, da verjamemo, da je bilo nase otrostvo srecno, lahko sploh zacnemo raziskovati njegov bistveni del. To je otrocjost. Otrocjost je bistvena prvina otroskosti, nekaksna podstat, vodilo, nekaksen temelj. Brez otrocjosti ni in ne more biti srecnega otrostva. In otrocjost je, ce gremo se dlje, tudi temelj za vsakrsno zivljenjsko sreco. Merilo nasega zadovoljstva sledi naslednji formuli: Zadovoljni smo toliko, kolikor otrocjosti dozivimo v casu, ki je njeno naravno obdobje, to je v casu otrostva. In potem: kolikor je uspemo prenesti s sabo v naslednji cas, ki je tako imenovana odraslost. Razprava o otrocjosti je lahko povsem kratka, saj o njej ni kaj razpravljati. Lahko pa je tudi zelo dolga, ze skoraj razvlecena, saj sta otrostvo in z njim otrocjost neizcrpen vir zgod in izmisljije. Kaj je torej otrocjost? Ali, ce hocete, kaj je moja otrocjost? Je to res nekaj slabega, s cimer se nimam kaj hvaliti in ponasati; skrajno neresno, komaj omembe vredno stanje? Brzkone le stranpot znacaja, s katero se najlaze opravi ignorantska pripomba ali slabsalna oznaka, ze skoraj psovka? Sta pobeg k otroskosti in zatekanje v otrocjost upravicena samo takrat, ko odpovedo vsi drugi argumenti? Je otrocjost v resnici nekaj nedopustnega in ob-zalovanja vrednega? Ali pa je namerno zatekanje v razposajeno infantilnost lahko celo kaznivo dejanje, ki mora biti sankcionirano z isto mero, kot jo uveljavlja? Skratka. V zadevi otrocjost se postavlja vec vprasanj kot odgovorov, zato se cutim dolznega, da jo podrobneje raziscem.
Lade…