Alle lieferbaren Bücher - alle Angebote vergleichen
ISBN: 9789616952248

Lieferung aus: Niederlande, Direct beschikbaar.
bol.com.
Infantilni – kako naj rečem drugače? – naslov te knjige zavaja: zdi se, kot da bi pesnik mislil, da je danes subverzivno, če rečemo kurc. Mogoče je kaj takega v slovenski katoliški provinci lahko mislila “šestdesetosmaška” generacija. Tomaž Šalamun se je v nekem intervjuju pohvalil, da je prvi uporabil to besedo v slovenski poeziji – oziroma, da je prvi stal za njo. A že Kostji Gatniku je bilo jasno, da to, če rečemo kurc, ni nobena subverzija. V nekem njegovem kratkem stripu najbolj dolgočasen ... Infantilni – kako naj rečem drugače? – naslov te knjige zavaja: zdi se, kot da bi pesnik mislil, da je danes subverzivno, če rečemo kurc. Mogoče je kaj takega v slovenski katoliški provinci lahko mislila “šestdesetosmaška” generacija. Tomaž Šalamun se je v nekem intervjuju pohvalil, da je prvi uporabil to besedo v slovenski poeziji – oziroma, da je prvi stal za njo. A že Kostji Gatniku je bilo jasno, da to, če rečemo kurc, ni nobena subverzija. V nekem njegovem kratkem stripu najbolj dolgočasen človek na svetu pred smrtjo reče: “Ah, kurc, živel sem pa le.” V italijanski literaturi pa je v šestnajstem stoletju Pietro Aretino mirno rekel cazzo in to je zvenelo kot lepa in visoka italijanščina. Sicer pa je tudi na Slovenskem o besedi kurc pisal že Linhart in ni mislil, da je to subverzija. Naslov te knjige je torej najbrž napaka. A Vrečar ima o napakah svoje mnenje. “Le v napaki najdemo zametek popolnosti.” V tem pa je, kot bi rekel Rilke, na katerega pesnik aludira v isti pesmi, že zasnovano nekaj resnega. Odpremo knjigo in si mislimo, da bo glede na naslov sledilo nekaj, kar bomo odpravili kot infantilistično prepotentnost na prvo žogo, potem pa se v nas – med verzi, za katere se zdi, da ustrezajo takemu pričakovanju – nepričakovano zarežejo verzi, ki jih moramo vzeti resno. Če danes vse več slovenskih pesnikov v svojih pesmih po intenzivnosti odnosa do življenja spominja na človeka, ki ga je v omenjenem stripu ovekovečil Kostja Gatnik, Vrečarja zagotovo ne moremo šteti v to kategorijo. Vrečar se kot človek in pesnik v svoji skrajni občutljivosti resnično giblje po robu. Kot mi je napisal v pismu: vztraja “kot vrabec, ki je prebolel zelo belo zimo”. Vrečar je eden redkih slovenskih pesnikov, ki se v človekarskem svetu resnično počuti tujega. “Mačji pesnik”, kot o sebi napiše v eni od pesmi. Za Vrečarja se poezija ne dogaja samo za ljudi. Drugo pesem – eno najlepših v knjigi – naslovi Raje imam mačke kot pa ljudi. V tej pesmi, posvečeni mrtvi mački Khalo, pusti, da je ob bitju, ki ne komunicira z besedami, postavljen pod vprašaj smisel besed in da se pod nežnostjo mačje šape zdrobi ves svet. Zaradi takih verzov Vrečarjevo poezijo vzljubim kljub mnogim drugim verzom, ki jih ne morem razumeti drugače kot besedni balast. “Vedo, da je vsebina žalostna, / ne prenesejo pa njenega veselega obraza.” Ah, seveda: ko Vrečar v naslovu napiše kurc, pravzaprav misli cazzo. Zadaj je nostalgija po italijanski renesansi in dvojezična izkušnja italijanskega sonca. “Esiste una...Taal: sl;Formaat: ePub met kopieerbeveiliging (DRM) van Adobe;Kopieerrechten: Het kopiëren van (delen van) de pagina's is niet toegestaan ;Geschikt voor: Alle e-readers geschikt voor ebooks in ePub formaat. Tablet of smartphone voorzien van een app zoals de bol.com Kobo app.;Verschijningsdatum: februari 2014;ISBN10: 9616952242;ISBN13: 9789616952248; Ebook | 2014.

Lieferung aus: Brasilien, in-stock.
Infantilni - kako naj recem drugace? - naslov te knjige zavaja: zdi se, kot da bi pesnik mislil, da je danes subverzivno, ce recemo kurc. Mogoce je kaj takega v slovenski katoliski provinci lahko mislila "sestdesetosmaska" generacija. Tomaz Salamun se je v nekem intervjuju pohvalil, da je prvi uporabil to besedo v slovenski poeziji - oziroma, da je prvi stal za njo. A ze Kostji Gatniku je bilo jasno, da to, ce recemo kurc, ni nobena subverzija. V nekem njegovem kratkem stripu najbolj dolgocasen clovek na svetu pred smrtjo rece: "Ah, kurc, zivel sem pa le." V italijanski literaturi pa je v sestnajstem stoletju Pietro Aretino mirno rekel cazzo in to je zvenelo kot lepa in visoka italijanscina. Sicer pa je tudi na Slovenskem o besedi kurc pisal ze Linhart in ni mislil, da je to subverzija. Naslov te knjige je torej najbrz napaka. A Vrecar ima o napakah svoje mnenje. "Le v napaki najdemo zametek popolnosti." V tem pa je, kot bi rekel Rilke, na katerega pesnik aludira v isti pesmi, ze zasnovano nekaj resnega. Odpremo knjigo in si mislimo, da bo glede na naslov sledilo nekaj, kar bomo odpravili kot infantilisticno prepotentnost na prvo zogo, potem pa se v nas - med verzi, za katere se zdi, da ustrezajo takemu pricakovanju - nepricakovano zarezejo verzi, ki jih moramo vzeti resno. Ce danes vse vec slovenskih pesnikov v svojih pesmih po intenzivnosti odnosa do zivljenja spominja na cloveka, ki ga je v omenjenem stripu ovekovecil Kostja Gatnik, Vrecarja zagotovo ne moremo steti v to kategorijo. Vrecar se kot clovek in pesnik v svoji skrajni obcutljivosti resnicno giblje po robu. Kot mi je napisal v pismu: vztraja "kot vrabec, ki je prebolel zelo belo zimo". Vrecar je eden redkih slovenskih pesnikov, ki se v clovekarskem svetu resnicno pocuti tujega. "Macji pesnik", kot o sebi napise v eni od pesmi. Za Vrecarja se poezija ne dogaja samo za ljudi. Drugo pesem - eno najlepsih v knjigi - naslovi Raje imam macke kot pa ljudi. V tej pesmi, posveceni mrtvi macki Khalo, pusti, da je.